Veliko vrst borilnih veščin se je razvilo tako, da so učenci velikih mojstrov se odločili, da bi se radi osredotočili na nekaj drugega, kot je poudarjeno v borilni veščini, ki so se je prvo učili in enako velja za aikido.
Verjetno ne bo nihče presenečen, če je omenjeno, da aikido izhaja iz karateja, medtem ko je Aikido kimona nekaj, kar izhaja bolj iz juda, ki je ravno tako poudaril bolj nepriznan element karateja. Ta je osredotočen na udarce, judo na grabljenje nasprotnika medtem ko se aikido osredotoča na mete in kako se obraniti pred njimi in ravno zaradi tega je tudi Aikido kimona prilagojena na to, da bo na šivih velikokrat veliko napetosti in ti jo morajo prenesti, drugače lahko pride do hitre obrabe Aikido kimona.
Velikokrat nastane dilema, kaj točno je tradicionalna Aikido kimona, saj v bistvu sam šport nima čisto uradnega oblačila. Najpogosteje, še posebej za začetnike, se priporoča, da je prva kimona karate ali judo kimona. Judo kimona je nekoliko debelejša in bolj primerna za grabljenje, karate kimona pa lažja, bolj primerna za lahkotno in hitro gibanje, ki ga ne omejuje oblačilo. S časom, ko napredujemo v športu pa lahko vidimo, da se pojavljajo tudi posebna vrsta hlač, ki so črne in precej široke in se nosijo čez kimono, ki jo imamo pod sabo. Tak način oblačenja je najbližji temu, kar naj bi bila tradicionalna Aikido kimona, vendar je tovrsten izgled rezerviran za višji rang posameznikov, ki so športu namenili že veliko časa in imajo visok nivo spretnosti.
Kjer se Aikido kimona zares razlikuje je v barvah, ki jih ima tradicionalni obi. Po starem sistemu, se uporabljata samo dve vrsti pasu, črn in bel. Bel pas se uporablja, ko oseba izvaja izpite, na katerih pridobi določen kyu, medtem ko je črn pas nekaj, kar pridobivajo tisti, ki trenirajo, da pridobijo dan. To se ni toliko obneslo in marsikje tudi Aikido kimona uporablja barvne pasove, da se lahko učenci lažje razvrstijo po zmožnostih, se primerjajo in stremijo k napredku, kot to velja pri drugih borilnih športih.
